MIHA HENIGSMAN
Miha Henigsman je magister profesor poučevanja likovne pedagogike. Je član Društva likovnih ustvarjalcev Semič in Artoteke Bela krajina, v okviru katerih je že večkrat razstavljal. Svojo slikarsko tehniko je kot udeleženec likovnih ex-temporov, kolonij in natečajev razvil v močne poteze živih barv z odločnimi, gestualnimi potezami širokega čopiča in lopatke. Miha išče motive v naravi, pokrajini, ki mu je blizu. Na podlagi zunanjih vtisov jih pogosto preoblikuje v smislu ideje predmeta. Izziv tokratnega ustvarjanja je Miha našel v figuralnem motivu, v slikarskem in kiparskem načinu. Zamisel figure predstavlja na svoj način z akrili na platnu, kovinskimi slikami in konstruktivističnimi plastikami. Barvni nanosi na slikah so gosti, poudarjene so široke, pastozne poteze s čopičem. Ploskve so zato enkrat ostro zaključene, drugič zabrisane ali pa se barve enostavno prelivajo čez rob. Moško figuro Miha formira tudi v plastiki, razstavljena so štiri kiparska dela v pločevini in jeklu. V eksperimentalnem načinu izražanja išče vzore v konstruktivizmu in sodobnem konceptualnem kiparstvu. Spoprijema se z različnimi likovnimi izzivi. Vedno bolj ga zanima kovina kot umetniški material, ki ponuja neomejene možnosti oblikovanja in možnosti za nova odkritja. Vsak zvarjen, prežgan ali delno zvarjen kos kovine ima za seboj zgodbo in je tam s svojim namenom. Lastnosti kovin, rjavenje in oksidacija zagotavljajo nešteto površin, tekstur in oblik ter možnosti za izražanje s segrevanjem in varjenjem. Tokrat se je poleg kovinskih skulptur odločil za pločevino, ki mu služi namesto platna. Oblikovanje z rjo je kot cesta s številnimi ovinki, rja v različnih barvah in teksturah je rezultat lastnih izkušenj in poskusov. Površino večinoma izgrajuje z vertikalno in horizontalno položenimi ploskvami in črtami. Pri šibki svetlobi kovina oddaja mehko svetlobo, skozi katero vstopajo moške figure. Odvisno od položaja in svetlobnih razmer, površina sije drugače in tekmuje s strukturami površine. Upodobitve v gledalcu izzovejo podoživljanje vtisov in spominov, ki jih je znal zaustaviti v določenem trenutku. Želja ustvarjalnega duha ga je samodejno privedla do simbolno poenostavljenih oblik v nove prostore in sfero preobrazbe, kjer se vrača v tokove risanja.
