Copyright DLUS
1995-2014 / Indexhibit

Otvoritev razstave: Pregledna razstava likovnih del slikarja Antona Gerkšiča

DLU Semič vabi na otvoritev

PREGLEDNE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL ANTONA GERKŠIČA

19. SEPTEMBER 2014 – 18. OKTOBER 2014 KULTURNI CENTER SEMIČ

Ljubiteljski slikar Anton Gerkšič kot izobraženec tehnične stroke (strojnik) že po sami strokovni usmeritvi obvlada tehnično risanje, vendar pa se pri svojem kreativnem delu ni ustavil na tej ravni, temveč so ga v likovno izvirnost poteg- nile drugačne pobude. Njegov opus temelji na angažirani vsebini, podprti s socialno noto, poleg tega je poln žanrskih prizorov, sodobni dogodki se prepletajo z nostalgično zazrtostjo v ne tako davno preteklost, sežejo pa tudi v globoko zgodovino antičnega sveta. Navedena vsebinska pestrost dopolnjena s figuralnimi kompozicijami, krajinskimi izrezi in tihožitji, ki jo je znal nadgraditi tudi z eksperimentalnim dodatkom, daje njegovemu slikarstvu svežino in dinamični ritem. Takšna razsežnost povsem opravičuje njegova ustvarjalna prizadevanja s katerimi išče in raziskuje lasten način likovnega izražanja, ki mu ne moremo očitati pomanjkanja izvirnosti, ne v slogu in ne po vsebini, vendar se že na prvi pogled vidi, da se slikar ne zgleduje po »visoki« umetnosti, saj so njegova likovna dela namenjena širokemu razponu gledalcev, predvsem tistim, ki se lahko z njegovimi deli poistovetijo. Torej so duhovna last vseh in vsakogar, ki je priprav- ljen sprejeti pestro paleto barv, oblik in čustev. Avtor se skrajno pošteno in neposredno loteva svojega ustvarjalnega slikanja, motivi njegovih del se ne zapletajo v zahtevne ikonografske sheme, vsebina je preprosta in slehernemu razum- ljiva. Tudi ko gre za alegorije (evforično navdušenje ob praznovanju Neodvisne in samostojne Slovenije kjer se anahro- nizem prepleta s fantazijskimi prizori) in prav tako pri scenah znanstvene fantastike, kjer s prizori bližnjih srečanj prve vrste na groteskno satiričen način prikaže nezemljane, ki na ljudeh izvajajo genetske eksperimente (kloniranje).

V pričujočem besedilu sem zaradi omejenega prostora poskusil podati le bistvene vzgibe avtorjevih slikarskih prizadevanj, zato sem v okrnjeni obliki nanizal le nekaj bistvenih vsebinskih in oblikovnih značilnosti slikarjevega ustvarjalnega dela. Anton Gerkšič je izrazit slikarski samorastnik, saj ni pripadnik nobene slikarske »šole«. Njegov način likovnega razmišljanja ni ruralen, kot je to značilno za klasično naivo, ki sledi načelu »slikaj, kakor znaš«, pri njem je vodilo, da slika »to, kar vidi«. Njegovo slikarstvo se izrazito naslanja na iluzijo tretje razsežnosti, saj je kot izobraženec v tehnični stroki vešč natančne risbe v različnih perspektivah, ki jo dopolnjuje poznavanje osnov opisne geometrije. Pri vsem tem pa si izdatno pomaga še s pozornim in natančnim opazovanjem in uvajanjem zračne perspektive ter z doslednim upoštevanjem svetlobnih zakonitosti, kar počne že od samega začetka svojih likovnih prizadevanj.

Slikarjeva priljubljena tema so figuralne kompozicije, ki se jih loteva v različnih sklopih. Slikar upodablja anonimne, nepomembne ljudi, ki se pri svojih vsakdanjih opravilih veselijo življenja in ne poznajo zagrenjenosti. Tudi takrat ne, ko se nad njimi zgrinjajo nevihte in ujme, časi pa so taki, da so vse prej kot prijazni. Te ljudi srečujemo zbrane ob kosilu v idili družinske sreče, čeprav zajemajo vsi iz iste sklede in ob mizi zaradi številčnosti ni prostora za vse, tako da je najmlajši član družine dobil svoj obrok na zapečku. Vidimo jih na žitnih poljih in v hlevu pri molži, v kleti pri žganjekuhi in flirtanju, v zidanici pri prešernem popivanju in celo razuzdanosti, pri peki kruha, pri izdelovanju lanenega platna in spravilu poljskih pridelkov. Morda je slikar s takšno pestro vsebinsko izbiro nevede postal likovni pričevalec kmečkih običajev, ki jih je do dobra spoznal vendar jih ni nikoli vzel za svoje. Ta svet ga vseskozi privlači in je stalnica v njegovem slikarskem ustvarjanju, kljub temu pa je slikar pripravljen gledalcu pripovedovati tudi drugačne zgodbe. Takšne s prioku- som nadrealizma in z mnogo fantazije. In zakaj ne, saj je sleherni ustvarjalec ali, če hočete, umetnik, povsem samosvoja in neodvisna osebnost, ki z rezultati svojega ustvarjalnega dela opravičuje svojo drugačnost. In samo veseli smo lahko, da imamo v svoji sredini takšne ljudi.

Jožef Matijevič, muzejski svetovalec